Mars Gregorjanski – samček
(Marspiter, Mamers, Marmar; pogosto imenovan tudi Mavros po latinskih pesnikih) Rimski bog vojne ter zaščitnik polj in poljskih pridelkov. Po njem je dobil ime tretji mesec v letu – marec. Rimljani so se naslavljali s sinovi Marsa, saj so ga pojmovali za očeta Romula in Rema. Sveti ščit Marsa (ancilia), ki naj bi padel z nebes, je bil shranjen v sobanah vrhovnega svečenika foruma (trga) in je smatran za jamstvo ali garancijo za obstoj rimskega imperija. Tudi kopje je bilo simbol tega boga, sakralno so ga upodabljali kot detla, volka in bika. Vsakih pet let so v njegovo čast oblasti odobrile svečano žrtvovanje.
Zaradi plesa, ki so ga uprizarjali pri obredih, kjer so častili Marsa, so njegove duhovnike klicali skakalci (salii). Cesar Avgust je posvetil tempelj Marsu Ultorju (maščevalcu).
Od tretjega stoletja p.n.š. je Mars izenačen z grškim bogom Arésom. |
Mercurius Gregorjanski – samček
Mercurius (Mercury) je rimski bog trgovine in proizvodnje čigar svetišče je bilo na trgu Circus Maximus. Izvorno je bil eden od antičnih bogov bogatašev in zaslužka (dei lucri). Zavetnik trgovine je postal šele, ko je bil izenačen z grškim Hérmesom, ki je bil bog trgovcev. Njegovo ime izvira iz besede mercari, ki pomeni voditi posel – trgovati, vendar so nedavna dognali, da je možno tudi, da ima etruščanske korenine. Nasproti njega je na etruščanskem pantheonu namreč bog Turms, etruščanski bog trgovcev. |
Mari Gregorjanska – samička
Mari je glavna boginja baskovske mitologije. Ime preprosto pomeni kraljica. Pojavlja se kot z nakitom bogato okrašena dama; ki pogosto leti v zraku, bruha ogenj ali jaha ovna. Nebesa lahko prevozi z vprego štirih konj. Lahko se pojavi tudi kot bel oblak ali mavrica. Njeno domovanje je znotraj zemlje; njen mož je Maju. Odkar so se Baski pokristjanili imata tako Mari kot Maju več poglobljenih vrst duš. Še danes pa je razširjeno prepričanje, da lahko odženejo strele, če pred hišo postavijo srp (simbol boginje Mari). |
Maía Gregorjanska – samička
Maía (grško – mala mati) izvorno zemeljska boginja, poznana že v predgrških časih. Mit jo prikazuje kot gorsko nimfo, eno izmed Plejad . Z Zeusom se je poročila na arkadijski gori Kyllene. V njuni zvezi se je rodil Hérmes. |
Medeia Gregorjanska – samička
Medeia (latinsko Medea) v grški mitologiji je hči kralja Aietesa in vnukinja boga sonca Héliosa ter ima magične sposobnosti. Ko je prispel Jazon z argonavti, mu je pomagala ukrasti zlato runo. Ko je bil po njuni poroki Jazon nezvest, ga je kaznovala s tem, da je pobila vse svoje otroke. Zelo verjetno je, da je Medeia kasnejša inačica antične boginje Thessalian – reminiscenca (spomin na) Hekáte. |
